Ustvarjalnost

»Creativity is not just for artists. It's for business people looking for a new way
to close a sale; it's for engineers trying to solve a problem; it's for parents who
want their children to see the world in more than one way.« - Twyla Tharp

Ali ste vedeli?

Približno 60% anketiranih direktorjev je kot najpomembnejšo značilnost za kakovostno vodenje navedlo ustvarjalnost. Moč ustvarjalnosti pri vodenju je ena izmed najbolj zaželenih veščin. Vodje, ki so ustvarjalni, so tudi bolj nagnjeni k inovacijam na vseh področjih v podjetju. Želijo si izvajati inovativne strategije za boljši marketing, boljšo prodajo v podjetju in za izvajanje strategij na vseh drugih ključnih področjih poslovnega razvoja. Zavedajo se, da sta za uspeh podjetja ključna kreativno razmišljanje in dobra vizija [8].


Kaj je?

Kreativnost ali ustvarjalnost je miselni in družbeni proces odkrivanja novih idej in konceptov. Je sposobnost ustvariti nekaj novega, kar ima za nekoga vrednost.  To je lahko nova rešitev za določen problem, nova naprava, metoda, postopek ali umetniški objekt [1]. Ustvarjalnost je človekova lastnost, s katero lahko presega že ustvarjeno. Je proces nastajanja in uresničevanja novih zamisli v modelih, načrtih, odločitvah, teorijah, izdelkih, dejanjih, medsebojnih odnosih, sporazumevanju itd. [1].

Na splošno poznamo dve vrsti mišljenja:

  • KONVERGENTNO MIŠLJENJE (misli so usmerjene k enemu cilju. Ta oseba išče pravilno in logično rešitev),
  • DIVERGENTNO MIŠLJENJE (oseba išče rešitve za nek določen problem v različnih smereh in se ne omejuje) [12].

Divergentno mišljenje povezujemo z ustvarjalnostjo, samo mišljenje pa ima določene značilnosti:

  • ORIGINALNOST – zmožnost iskanja novih, redkih rešitev, kombiniranja idej na neponovljiv način. Je sposobnost odkrivanja novih, nenavadnih in domiselnih idej ali rešitev, ki so redke, a duhovite in asociativno oddaljene [12]. Za ugotavljanje originalnosti nam pomagata dve merili in sicer redkost in primernost oziroma ustreznost ali primernost danim merilom.
  • FLEKSIBILNOST – je zmožnost odkrivanja različnih, a hkrati primernih oziroma smiselnih idej. Prožnost mišljenja je hitro spreminjanje zornega kota oziroma vidika, reševanje ali hitro spreminjanje pristopa in strategije reševanja. Pri fleksibilnosti se upošteva merilo kvalitete oziroma smiselnosti [12].
  • FLUENTNOST – tekočnost mišljenja pa zagotavlja sposobnost hitrega produciranja velikega števila idej [12].

Zakaj je pomembno?

Ste se kdaj vprašali zakaj naša družba ne spodbuja niti ne odobrava ustvarjalnosti?
Zato ker ne želi, da bi ljudje ustvarili svoje lastne poti v življenju. Če dobro pomislimo nazaj od trenutka ko smo bili še otroci, do točke ko smo postali odrasli, nam je bilo vedno povedano kaj in kako moremo storiti. Ker je naša ustvarjalnost odvzeta že takrat, ko smo pripravljeni vstopiti v resnični svet, se večina ljudi odloči za službo, katera ne zahteva veliko truda niti kreativnosti. Vedno nam povedo kaj moramo storiti, ne omogočajo pa možnosti, da ustvarjamo lastne ideje in sprejemamo lastne odločitve. To je najpogostejši razlog, zakaj ljudje postanejo nesrečni že pred svojim 30 letom starosti.
Živimo v svetu, ki nenehno postaja inoviran z novimi koncepti, idejami in tehnologijo. Brez ustvarjalnosti tega ni mogoče doseči, zato je pomembno, da dovoljujemo svojemu umu, da potuje izven meja in ga ne omejujemo, saj je to pomembno vodilo skozi življenje in kariero. Če naletimo na težavo, se moramo osredotočiti na dejstvo kako jo razrešiti, namesto da se pritožujemo da imamo težavo [10].

Ustvarjalnost je izrednega pomena za napredek v organizaciji, posledično je pomembna tudi za napredek celotne družbe. Predstavlja podlago za inovativnost. Inovativen je tisti posameznik, ki ima voljo, znanje in sposobnosti, da najde dobro idejo in jo uresniči, zato so takšni ljudje nujno potrebni v vsaki sodobni organizaciji, ki želi dosegati visoko zastavljene cilje. Posameznik, ki v družbi izkazuje ustvarjalni potencial je pozitivno naravnan, motiviran, sodelovalen, svoboden in se dobro počuti tako v svojem domačem okolju kot tudi na delovnem mestu [4, 5, 6].

Ustvarjalni posamezniki pa imajo določene lastnosti, ki so zelo pomembne tako za življenje kot za delovno kariero. Te pa so [2]:

  • Visoka strpnost do zapletenosti, neorganiziranosti in asimetrije. Takšni posamezniki uživajo v izzivu, da se borijo skozi kaos.
  • Cenijo dobra vprašanja, ker vodijo do idej in ustvarjalnih rešitev ter do dobrih odgovorov.
  • Imajo močno nagnjenje k drugačnemu razmišljanju. Pogosto razmišljajo v metaforah in analogijah. Ustvarjalnim ljudem mentalna mobilnost omogoča, da najdejo nove poglede in pristope k reševanju problemov.
  • Pripravljeni so prevzemati tveganja in so sposobni sprejemati napake kot del kreativnega iskanja.
  • Za ustvarjalne posameznike je značilna objektivnost; iščejo nasvete od zaupanja vrednih kolegov in vedno znova preizkušajo svoje zamisli. Ustvarjalni posamezniki ne samo preučujejo in presojajo svoje ideje ali projekte, temveč iščejo kritiko.
  • Imajo pa tudi zelo močno notranjo motivacijo. Njihovi katalizatorji so užitek, zadovoljstvo in izziv, ki so del samega dela.


Kako izboljšati?

Ekvall [3] je definiral deset potrebnih elementov okolja za povečanje ustvarjalnosti:

  • sprememba,
  • svoboda,
  • čas za ideje,
  • podpora idejam,
  • zaupanje in odprtost,
  • igrivost in humor,
  • nesoglasja,
  • razprave,
  • tveganje,
  • dinamičnost.

Svojo ustvarjalnost lahko razvijete in jo uporabite za reševanje vsakdanjih izzivov z upoštevanjem sledečih nasvetov:

  • Ne poskušajte biti preveč logični. Ne omejujte se z ustaljenimi vzorci razmišljanja.
  • Razmišljajte v obliki ponazoritev.
  • Pogovarjajte se o izzivu. Razložite vprašanje, ki ga poskušate rešiti. Pogovarjate se lahko sami s sabo ali z drugimi.
  • Poskusite najti več rešitev. Samo razmišljanje o možnostih bo zvišalo ustvarjalnost.
  • Ne omejujte svojih misli že na začetku. Morda so videti nepraktične, vendar vam bodo morda lahko ponudile namig o drugačni rešitvi.
  • Razmišljajte kot otroci. Otroci poznajo sijajen način, kako jedrnato in preprosto govoriti o stvareh.
  • Ne obremenjujte svojega razuma z nepotrebnimi informacijami. Če vas skrbi vsako preprosto dejstvo ali podrobnost, ne boste nikoli začeli. Ko začenjate z novim projektom, potrebujete najmanjšo mero informacij, verjetno pa jih boste potrebovali več, ko boste delo nadaljevali. Toda pomembno je, da začnete.
  • Prespite izziv. Osredotočite se na vprašanje in možne rešitve, preden zaspite. Pogosto se bo rešitev pojavila zjutraj, ko se prebudite.
  • Odprite svoj um do neraziskanih poti, saj je ustvarjalnost pogosto označena z izvirnostjo.
  • Beri različne vsebine, saj se ustvarjalnost in domišljija sprožata z učenjem.
  • Bodite radovedni in si s tem pomagajte najti odgovore na vaša vprašanja.
  • Ne bojte se poskusiti nekaj novega, saj je pogosto rečeno, da delanje iste stvari vodi k prejemanju istih stvari. Poskusite nekaj novega in sprejmite izziv.
  • Razširite svoje interese, kateri poganjajo vašo strast.
  • Preživljajte vaš čas s kreativnimi ljudmi. Burjenje možganov, načrtovanje ali preprost pogovor z njimi, vam lahko da nove in sveže ideje.
  • Sprostite se s pomočjo različnih metod meditacij, saj spočit um pomaga pri ustvarjanju novih idej in povečanju domišljije.

Poleg že zapisanih lastnosti ustvarjalnih posameznikov, pa si lahko za krepitev le-teh pomagamo tudi z določenimi tehnikami divergentnega mišljenja. Z njihovo pomočjo lahko pridemo do različnih novih idej, ki nam lahko pomagajo v določenih situacijah. Te tehnike pa so: burjenje možganov, zapisovanje misli, zapisovanje idej, nominalna tehnika, prisilne povezave, lista oznak, morfološka analiza itd. [3, 7, 9]. Za krepitev vaše ustvarjalnosti, pa imate pod rubriko ”poglobi znanje” na voljo različne teste za krepitev ustvarjalnosti.


Poglobite znanje


Viri in literatura

  1. Bačar, F. (n. d. ). Kako ustvariti kreativnost. Pridobljeno 28. 4. 2019, s http://www.mladinski-ceh.si/objava/150/kako-ustvariti-kreativnost
  2. Perkins, D. (n. d. ). The Snowflake Model of Creativity. Pridobljeno 28. 4. 2019, s https://thesecondprinciple.com/creativity/creativetraits/snowflakemodel/
  3. Čančer, V. in Mumel, D. (2001). Metode ustvarjalnega reševanja problemov. Maribor: Ekonomosko-poslovna fakulteta Maribor, 33-49.
  4. Mayer, J. (1994). Vizija ustvarjalnega podjetja. Ljubljana: Založba Ikra.
  5. Srića, V. (1999). Ustvarjalno mišljenje, Ljubljana: Gospodarski vestnik.
  6. Papež, V. (2014). Kreativnost in inovativnost v organizacijah. Pridobljeno 28. 4. 2019, s https://psihologijadela.files.wordpress.com/2014/03/kreativnost-in-inovativnost-v-organizacijah.pdf
  7. Urbanc, D. (1993). Postanimo uspešni: Kako razvijamo svoje sposobnosti, ustvarjalnost in zaupanje vase. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  8. Pfannkuch, K. (2014). 10 Stats on Creativity That Will Change the Way You Do Business. Pridobljeno 13. 5. 2019, s https://marketeer.kapost.com/creativity-stats/?fbclid=IwAR3G5zR79KmQUWrV08T26andjVoy2fiEdwJ3adFu8IXtEi_b3ZVM_QOB0rw
  9. Operation-Meditation. (2019). 10 ways to increase imagination & creativity . Pridobljeno 23. 5. 2019, s https://operationmeditation.com/discover/10-ways-to-increase-imagination-creativity/
  10. Cooper, B. B. (2014). 10 surprising ways to transform your creative thinking . Pridobljeno 23. 5. 2019, s https://www.fastcompany.com/3028465/10-surprising-ways-to-transform-your-creative-thinking
  11. Field, H. (2018). 5 science-backed ways to boost your creativity. Pridobljeno 20. 5. 2019, s https://www.entrepreneur.com/article/311870
  12. Tomažin, S. (2018). Gibalna ustvarjalnost pri učencih drugega razreda ob integraciji ustvarjalnega giba v učne ure. Pridobljeno 20. 5. 2019, s http://pefprints.pef.uni-lj.si/5474/1/Magistrska_naloga_Sara_Toma%C5%BEin.pdf


Vsebine so del projekta Kreativni coaching in svetovanje za mlajše iskalce zaposlitve v podravski regiji, ki sta ga v sklopu programa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist za študijsko leto 2018/19 sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.