Digitalna kompetenca

»If you know how to read, you can learn how to code.«

Ali ste vedeli?

  • Kar 47% Evropejcev nima zadostnih digitalnih spretnosti in znanj in kar 23% Evropejcev nima nobenih digitalnih spretnosti in znanj. Od tistih posameznikov, ki nimajo nobenih digitalnih spretnosti, je kar 42% brezposelnih [5, 8].
  • 18% Evropejcev še nikoli ni uporabilo interneta. Glavni razlogi za neuporabo so pomanjkanje ustreznih spretnosti in znanja, pomanjkanje zanimanja in stroškovni dejavniki [9].
  • Potreba po IKT strokovnjakih v gospodarstvu je čedalje večja. Zaradi pomanjkanja spretnosti na tem področju je pričakovano, da bo do leta 2020 kar 825.000 nezasedenih prostih delovnih mest. Največje vrzeli so pričakovane v Nemčiji, Združenem kraljestvu in Italiji. Tudi podjetjem v Sloveniji ne uspe najti dovolj digitalno usposobljene delovne sile [9, 10].


Kaj je?

Digitalna kompetenca obsega različna znanja in spretnosti, ki nam omogočajo uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) za različne namene. IKT zajema različne naprave (prenosni računalnik, tablica, pametni telefon in podobno) ter programe, ki jih na teh napravah uporabljamo. Digitalno kompetentni smo takrat, ko smo zmožni uporabljati računalnike in druge digitalne naprave za iskanje, vrednotenje, shranjevanje, oblikovanje, predstavitev in izmenjavo podatkov. Prav tako nam digitalna kompetenca omogoča komunikacijo in sodelovanje v digitalnih družbenih omrežjih. Glede na to, da nas IKT vsakodnevno obdaja skoraj vsepovsod, je digitalna kompetenca ključna za to, da se lahko znajdemo in sodelujemo v sodobni družbi in gospodarstvu. Pomembna je za najrazličnejše namene, kot so izobraževanje in učenje, delo, iskanje zaposlitve, pridobivanje podatkov, prosti čas in zabavo, rekreacijo, komunikacijo, sodelovanje z drugimi in podobno [1, 2, 3].

Zakaj je pomembno?

Digitalno kompetenten posameznik je v sodobnem delovnem okolju nepogrešljiv, saj je zmožen uporabljati digitalne tehnologije učinkovito, samozavestno, kritično in varno za različne namene. S pomočjo digitalnih kompetenc lahko razvija tudi druge pomembne kompetence, kot so komunikacijske in jezikovne kompetence, kompetence na področju naravoslovja in matematike, kulturno zavedanje, zmožnost učenja ter druge kompetence 21. stoletja, ki so ključne za učinkovito delovanje posameznika v sodobnem (delovnem) okolju. Posameznik, ki ima pomanjkljivo razvito digitalno kompetenco večkrat ne more izkoristiti pomembnih priložnosti, je lahko izključen iz določenih aktivnosti ter tako težje sodeluje z drugimi. Prav tako lahko takšen posameznik z nepravilno in manj varno rabo digitalnih tehnologij, ogroža sebe in druge [3, 4]. Evropski okvir digitalnih kompetenc za državljane loči pet glavnih področij, na katerih je pomembna krepitev znanja in spretnosti za uspešno delovanje posameznika v sodobnem svetu. Usvojene spretnosti na teh področjih so nepogrešljive tudi za učinkovito delovanje na marsikaterem delovnem mestu [4]:

  1. Informacijska in podatkovna pismenost

Znanje brskanja, iskanja in filtriranja podatkov posamezniku omogoča enostavnejši dostop do informacij s pomočjo tehnologije. Pomembno je, da posameznik s tem znanjem lahko uporablja različne brskalnike in pri tem uporablja nekatere filtre, zna najti relevantne informacije ter razlikuje bistvene informacije od nebistvenih. Za preverjanje verodostojnosti informacij zna med seboj primerjati različne vire, jih zbrati, obdelati, razumeti in kritično ovrednotiti. Zbrane informacije zna obdelati, jih ustrezno shraniti v različnih formatih in narediti varnostne kopije [5].

  1. Komunikacija in sodelovanje

Z usvojenimi spretnostnimi s tega področja, posameznik zna komunicirati in sodelovati s pomočjo različnih digitalnih naprav in aplikacij. S pomočjo komunikacijskih orodij (npr. Skype, e-pošta, spletne klepetalnice,…) se zna odzivati na različne komunikacijske oblike (npr. pustiti glasovno sporočilo, pošiljati in prejemati elektrona sporočila,…). Za delodajalca je pomembno, da je zaposleni sposoben deliti znanja, vsebine in vire, delati kot posrednik, biti proaktiven pri razširjanju novice, vsebin in virov, poznati načine citiranja in vključevati nove informacije v obstoječe znanje. Obstoječe spletne strani, kot so elektronske storitve javne uprave, spletne banke, spletno nakupovanje ipd., zaposleni pozna in jih zna uporabljati. Prav tako je zmožen uporabljati tehnologije in medije za timsko delo, sodelovalne procese, zna upravljati eno ali več digitalnih identitet ter pri tem primerno zaščititi ugled. Zaveda se, da obstajajo pravila za spletno komuniciranje (t.i. spletna etika) in se jih tudi drži [5, 6].

  1. Ustvarjanje vsebin

Usvojena znanja s tega področja omogočajo, da posameznik ustvari vsebino v različnih formatih, vključno z multimedijo, ureja in izboljšuje lastno vsebino in vsebino, ki jo je ustvaril nekdo drug ter se kreativno izraža s pomočjo digitalnih medijev in tehnologij. Tak posameznik zna spremeniti, izboljšati in združiti obstoječe vire za ustvarjanje nove, originalne in relevantne vsebine. Prav tako razume kakšne so avtorske pravice in katere licence varujejo informacije ter vsebino. Posameznik zna določati nastavitve, spreminjati programe, aplikacije, pozna načela programiranja in razume ozadja programov [6].

  1. Varnost

Znanje in spretnosti s tega področja omogočajo varno uporabo digitalnih naprav. Pomembno je, da jih posameznik zna zaščititi z različnimi varnostnimi programi ter te programe tudi redno preverja in posodablja. V primeru okužbe naprave z virusom, te usvojene spretnosti pomagajo posamezniku pravilno ravnati in odpraviti težavo. Prav tako mu znanja s tega področja pomagajo pri ustrezni uporabi različnih varnostnih gesel za dostop do naprave, spletnih storitev, datotek, elektronskih sporočil in podobno. Usvojene spretnosti s tega področja omogočajo tudi prepoznavo nezaželene elektronske pošte, njeno avtomatsko izločanje in prepoznavo znakov drugih spletnih prevar. Dodatno se posameznik z znanjem s tega področja zaveda tveganj uporabe digitalne tehnologije za njegovo zdravje, kako se jim izogniti ter tudi kakšen vpliv ima digitalna tehnologija na okolje [5, 7].

  1. Reševanje problemov

Usvojene spretnosti s tega področja omogočajo reševanje enostavnejših (lahko tudi težjih) tehničnih in ne tehničnih težav, ki se pojavijo ob uporabi digitalnih naprav. Posamezniku omogočajo, da lažje presodi ustreznost in učinkovitost izbranega digitalnega orodja, programske opreme, storitve za določeno opravilo. Dodatno omogočajo posamezniku, da se zaveda pomembnosti razvoja novih tehnologij, njihovega spremljanja ter nadgrajevanja računalniških znanj [5, 7].


Kako izboljšati?

  • Svoje digitalne spretnosti in znanje lahko razvijate s pomočjo brezplačnih spletnih tečajev, kjer lahko izbirate med najrazličnejšimi vsebinami in temami s tega področja. Z brezplačno registracijo se lahko vpišete na tečaje različnih obsegov in trajanja. Na določenih straneh, kot sta The Digital Business Academy in Google’s Digital Garage, lahko z uspešnim delom pridobite tudi certifikate, ki jih lahko dodate v svoj CV. Povezave do brezplačnih spletnih tečajev so navedene pod poglavjem Poglobi svoje znanje [11].
  • Za krepitev digitalnih kompetenc na zanimiv in inovativen način se lahko udeležite t.i. hekatonov oz. »hackathones«. Hekatoni so celodnevni dogodki, kjer lahko udeleženci pridobivajo znanje na različnih delavnicah in sodelujejo pri različnih projektih. Z medsebojno pomočjo premagujejo digitalne izzive, se srečujejo z novimi strategijami in ustvarjajo nove produkte. Dogodki potekajo po celotnem svetu, tudi v Sloveniji [11, 12].
  • Svoje znanje lahko poglobite tudi na različnih delavnicah, izobraževanjih in dogodkih s področja digitalne tehnologije. Izbirate lahko med enodnevnimi, večdnevnimi ali celo večtedenskimi izobraževanji, kjer boste lahko pridobili koristne informacije od različnih mentorjev. Najrazličnejši dogodki potekajo po celotni Evropi, bližnjih mestih kot sta Gradec in Zagreb, ter tudi v Sloveniji. Za iskanje takšnih dogodkov, lahko spremljate spletno stran Eventbrite, pod kategorijo Science & Tech [11, 13].
  • Svoje digitalne spretnosti in znanje lahko poglobite tudi s prebiranjem in naročanjem na različne bloge. S pomočjo teh lahko spremljate novosti v digitalnem svetu in prebirate o nasvetih s področij, ki vas zanimajo ali s katerimi se lahko srečate na delovnem mestu. Obstaja veliko najrazličnejših blogov, eden izmed njih je Content Marketing Institute Blog [14].



Viri in literatura

  1. Portal OSV. (2018). Digitalna pismenost. Pridobljeno 26.5.2019, s http://www.portalosv.si/digitalna-pismenost/
  2. Portal OSV. (2018). Kaj je IKT (2018). Pridobljeno 26.5.2019, s http://www.portalosv.si/digitalna-pismenost/racunalnik-kot-orodje-za-storitev/
  3. Vuorikari, R. (2015). Razvoj digitalnih kompetenc. Pridobljeno 26.5.2019, s https://www.schooleducationgateway.eu/sl/pub/viewpoints/experts/riina_vuorikari_-_becoming_dig.htm
  4. Juvan, N., Nančovska Šerbec, I. in Žerovnik, A. (2016). Modeliranje dimenzij digitalne kompetence študentov prvega letnika izbranih pedagoških smeri. Andragoška spoznanja, 22(4), 29-42.
  5. Europass. (2019). Digitalna kompetenca. Pridobljeno 26.5.2019, s https://europass.cedefop.europa.eu/sl/resources/digital-competences
  6. Brečko, B. N. (2014). Evropski okvir digitalne kompetence za državljane. Pridobljeno 26.5.2019, s http://iju2014.iju-konferenca.si/upload/vsebina/B.N.Bre%C4%8Dko.pdf
  7. Carretero, S., Vuorikari, R. in Punie, Y. (2017). Okvir digitalnih kompetenc za državljane: osem ravni doseganja kompetenc in primeri rabe. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  8. European Commission. (2016). DigComp 2.0.: The digital competence framework for citizens. Pridobljeno 26.5.2019, s https://ec.europa.eu/jrc/sites/jrcsh/files/DIGCOMP-FINAL-%20UPDATED%2002-06-2016.pdf
  9. European Commission. (2015). Digital Agenda Scoreboard 2015: Most targets reached, time has come to lift digital borders. Pridobljeno 26.5.2019, s https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/digital-agenda-scoreboard-2015-most-targets-reached-time-has-come-lift-digital-borders
  10. European Commission. (2019). Digital Scoreboard: Slovenia. Pridobljeno 26.5.2019, s https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/scoreboard/slovenia
  11. Preece, J. (2018). How to enhance your digital skills. Pridobljeno 26.5.2019, s https://instant-impact.com/uncategorized/enhance-digital-skills/
  12. Major League Hacking. (2019). Pridobljeno 26.5.2019, s https://mlh.io/
  13. Eventbrite. (2019). Pridobljeno 26.5.2019, s https://www.eventbrite.com/
  14. Slingo, L. (2019). How to boost your digital skills. Pridobljeno 26.5.2019, s https://worksmart.org.uk/news/how-boost-your-digital-skills-and-advance-your-career


Vsebine so del projekta Kreativni coaching in svetovanje za mlajše iskalce zaposlitve v podravski regiji, ki sta ga v sklopu programa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist za študijsko leto 2018/19 sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.