Ali ste vedeli?
Še vedno se prepogosto pojavljajo napačna razumevanja pomena kritičnega razmišljanja in nekateri ga še vedno povezujejo in celo enačijo z vsesplošnim nestrinjanjem. Prav tako večkrat zasledimo, da ga ljudje razumejo kot nasprotovanje čustvovanj ali kot enačenje s podajanjem kritike, vendar temu ni tako. Cilj kritičnega razmišljanja ni posmehovanje in poniževanje ter nadvlada nad drugo osebo. Kritično razmišljanje omogoča, da »izmerimo« svoje prepričanje, ga ocenimo. Ko ga ocenimo kot upravičeno, imamo trdne temelje za obrambo svojih prepričanj [2].
Kaj je?
Kritično razmišljanje je sposobnost in pripravljenost vrednotiti trditve ter objektivno presojati na podlagi dobro podprtih argumentov. Idealen kritični mislec je vedoželjen, dobro poučen, zaupa v razum, je odprt, fleksibilen, pošten v ocenjevanju in v soočanju z osebnimi zmotami, preudaren v presojanju, pripravljen ponovno premisliti, natančen pri obravnavi tem. Kritično razmišljanje ne pomeni slepega sprejemanja vseh pridobljenih spoznanj, temveč njihovo ustrezno vrednotenje. Kritično razmišljanje je sposobnost, katere vrednosti se pogosto ne zavedamo in pomembno vpliva na uspešnost v zasebnem in poslovnem življenju [1, 2, 4].
Zakaj je pomembno?
Zaradi množice podatkov v sodobnem svetu je pomembno, da znamo razlikovati med bistvenim in manj bistvenim, in da vsega ne sprejmemo kot absolutne resnice. O vsaki posredovani informaciji je treba razumsko premisliti, jo ovrednotiti in poskušati ugotoviti, ali je resnična. Takšen pristop je značilen za kritično razmišljanje. S kritičnim razmišljanjem zavestno rešujemo probleme, za razliko od nekritičnega razmišljanja, ki je rutinsko in sledi že ustaljenim miselnim navadam. Naraščajoča zapletenost zahtev in priložnosti v prihodnosti bo zahtevala še bolj razvito kritično razmišljanje, ki je že in bo v prihodnje še bolj bistvenega pomena za preživetje, uspeh in konkurenčnost [2, 5].
Kako izboljšati?
Veščine kritičnega razmišljanja je mogoče poučevati in se jih tudi naučiti; če se ljudje učijo teh veščin in jih ustrezno uporabljajo, postanejo boljši misleci [2]:
- Naravnanost na zastavljanje vprašanj in raziskovanje.
Kritični mislec nenehno zastavlja vprašanja in problematizira snov, ki se jo uči, raziskuje neznane tematike in svoje znanje.
- Opredeljevanje pojmov in problemov.
Kritični mislec v pogovoru preverja pomene uporabljenih pojmov, jih usklajuje s sogovornikom in se tako izogiba možnim nesporazumom. Prizadeva si za jasno in natančno rabo jezika ter čim večjo natančnost pri opredeljevanju problemov.
- Kritični mislec se zaveda, da za posamezni dogodek oz. pojav obstajajo raznovrstne razlage, ki so bolj ali manj preverjene.
Mnoge med njimi, čeprav močno prisotne in uveljavljene, so empirično nepreverjene, torej ne nujno veljavne. Razlikuje med dejstvi in interpretacijami ter verovanji in neutemeljenimi prepričanji in empirično utemeljenimi znanstvenimi razlagami.
- Analiza predpostavk in naravnanosti v posameznih sklepih.
Kritični mislec je pozoren na prepričanja, na katerih temeljijo posamezni sklepi, tako lastni kot sklepi drugih ljudi. Preiskuje in ozavešča neizgovorjeno, tisto, kar se običajno avtomatično prevzame oz. v kar se avtomatično verjame, ter tematizira, dvomi.
- Izogibanje emocionalnemu zaključevanju.
Kritični mislec razlikuje emocionalni vidik oz. predanost neki ideji in njeno všečnost od razumskega vidika oz. utemeljenosti, resničnosti ideje.
- Izogibanje pretiranemu poenostavljanju.
Kritični mislec se zaveda težnje po pretiranemu poenostavljanju, tj. po črno-belem obravnavanju sveta ali posploševanju na temelju nezadostnih ali nereprezentativnih informacij. Preiskuje ustreznost trditev in sklepov, jih vrednoti, presoja njihovo utemeljenost in se izogiba poenostavitvam.
- Dopuščanje in upoštevanje različnih interpretacij dogodkov in pojavov.
Kritični mislec se zaveda, da posameznik dogodke vedno razlaga z neke perspektive, na temelju bolj ali manj ozaveščenih predpostavk. Ve, da je na isti dogodek (pojav) možno zreti iz različnih zornih kotov in da je njegova razlaga oz. interpretacija le ena izmed mogočih. Zaveda se relativnosti in tega, da se mišljenje vedno odvija znotraj neke perspektive.
- Dovoljevanje nedorečenosti, odprtosti
Kritični mislec v večji meri pristaja na nedorečenost, odprtost, nejasnost, kompleksnost. V večji meri sprejema situacije, v katerih v nekem trenutku ni končnega odgovora. Pristaja na to, da v nekem trenutku za določen pojav ni končne, popolne razlage (znanje nikdar ni popolno, končno, absolutno) [2].
Poglobite znanje
- Lipman, M. (1991). Thinking in Education. United Kingdom, Cambridge University Press.
- Ambrož, M. (2015). Kako razviti kritično mišljenje in učinkovito reševati probleme? Priročnik na seminarju.
- Mlakar, J. (2017). Kritično mišljenje in kritični čut.
- Suzana. (2011). Spodbujanje kritičnega razmišljanja.
- Adam, A. (2010). Kritično mišljenje in njegovo utemeljevanje.
Viri in literatura
- Cokan, P. in Jus, V. (2011). Kritično mišljenje, priročnik za mladinske delavce. Pridobljeno 18. 5. 2019, s https://www.academia.edu/20203564/Kriti%C4%8Dno_razmi%C5%A1ljanje
- Cokan, P. (2011). Kritično mišljenje, priročnik za mladinske delavce. Maribor, Zavod PIP.
- Rupnik V. T., Gros, V., Mikeln, P., Drnovšek, M. (2018). Spodbujanje razvoja veščin kritičnega mišljenja s formativnim spremljanjem. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
- Zore, F. (2019). Kritično mišljenje. Pridobljeno 18. 5. 2019, s http://www.revija-vzgoja.si/storage/images/Vzgoja/vsebine/V_52__Zore__Kriticno_misljenje__44-45.pdf
- Rupnik Vec, T., Kompare, A. (2006): Kritično mišljenje v šoli: strategije poučevanja kritičnega mišljenja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.