Čustvena inteligentnost

»There is no separation of mind and emotions;
emotions, thinking and learning are all linked.« - Erick Jensen

Ali ste vedeli?

Glede na Center za kreativno vodenje (ang. Center for Creative Leadership) [8] 75% karier propade zaradi razlogov, povezanih s čustvenimi kompetencami, vključno z nezmožnostjo obvladovanja medosebnih konfliktov oz. težav, nezadovoljivim vodenjem tima v času težav ali nezmožnostjo prilagajanja na spremembe ali pridobivanjem zaupanja.

Velik del zaposlitev v 21. stoletju vključuje delo z ljudmi. Te pa pogosto zajemajo čustveno delo oz. upravljanje s čustvi na delovnem mestu, ki je velikokrat nujno za uspešno opravljanje dela [9]. Čustveno delo zajema prikazovanje zaželenega čustva ne glede na to ali se le-to ujema z notranjimi občutki posameznika [10]. Za opravljanje le-tega bi naj bile bolje opremljene osebe z višje izraženo čustveno inteligentnostjo. Prav tako bi naj bile uspešnejše pri spreminjanju svojih čustev, to od njih zahteva manj truda, prav tako pa bi naj bilo čustveno delo zanje manj stresno in bolj zadovoljujoče [11].

Čustvena inteligentnost bi naj bila prav tako ključen napovednik številnih vedenjskih, zaznavnih in odnosnih izidov v delovnem okolju. Johnson in Spector [11] sta v svoji raziskavi ugotovila, da se čustvena inteligentnost pozitivno povezuje z afektivnim blagostanjem in negativno z čustveno izčrpanostjo pri zaposlenih (kar je sestavni del izgorelosti). Kim, Yoo, Lee in Kim [12] so podobno ugotovili, da je čustvena inteligentnost pomemben dejavnik pri čustvenem delu, saj visoka raven čustvene inteligentnosti omogoča, da zaposleni bolje regulirajo svoja čustva in so manj čustveno izčrpani, prav tako naj bi si hitreje opomogli po čustveno zahtevnem delu in distresu (tj. neprijeten, škodljiv stres). Čustvena inteligentnost se pozitivno povezuje še s predanostjo organizaciji ter z zadovoljstvom z delom [13, 14]. Tako so Kim in sodelavci [12] predlagali, da bi lahko bila čustvena inteligentnost standard za zaposlovanje ali napredovanje, prav tako pa bi bilo koristno vključevanje zaposlenih v treninge le-te, ki bi posredno zviševali njihovo učinkovitost. Pri treningih znotraj organizacije je poleg aktivnostih, vezanih na čustveno inteligentnost pomembno vključiti tudi povezovalne aktivnosti in aktivnosti za vzpostavljanje zaupanja med udeleženci, z namenom vzpostavljanja okolja z visoko stopnjo zaupanja, kjer je varno govoriti o svojih občutkih [6].


Kaj je?

Preden definiramo čustveno inteligentnost je pomembno, da le to ločimo od čustvene inteligence. V literaturi se pojavljata oba izraza, tudi nekoliko nekonsistentno. Pečjak navaja, da med pojmoma inteligenca in inteligentnost obstaja pomenska razlika. Pri inteligentnosti se nanašamo na sposobnost posameznika, z inteligenco pa na družbeni sloj oz. izobraženstvo. Glede na to, bomo v nadaljnje uporabljali besedno zvezo čustvena inteligentnost [1].

Tako po Salovey in Mayer čustveno inteligentnost definiramo kot sposobnost zaznavanja lastnih čustev in čustev drugih, razlikovanja med njimi in uporabo teh informacij za vodenje našega mišljenja in vedenja. V ozadju čustvene inteligentnosti ležijo mentalni procesi, ki vključujejo čustvene informacije. Ti procesi so: ocenjevanje in izražanje čustev pri sebi in drugih (verbalno in neverbalno), reguliranje čustev pri sebi in pri drugih ter uporaba čustev za namene reševanja problemov in odločanje [2]. Avtorja sta kasneje te tri dimenzije čustvene inteligentnosti dodelala in razdelila na štiri. Tako gre za model štirih hierarhično razporejenih sposobnosti na področju čustev [3, 4]:

  • Zaznavanje, ocenjevanje in izražanje čustev: Posameznik zna skladno izražati lastna čustva skozi verbalno in neverbalno komunikacijo. Prav tako opaža in prepoznava čustva drugih ter neiskrenost v izražanju le-teh.
  • Čustveno spodbujanje mišljenja oz. uporaba čustev: Posameznik zna uporabiti lastna čustva pri spodbujanju mišljenja in reševanju vsakodnevnih težav oz. problematičnih situacij. Ta sposobnost mu omogoča, da na stvari gleda z različnih perspektiv in bolje razume zahteve določene situacije.
  • Razumevanje, analiziranje in uporaba čustvenega znanja: Oseba razume različna čustvena stanja in različne intenzitete le-teh ter okolja v katerih se pojavljajo. Zaveda se, da so lahko sočasno prisotna nasprotujoča si čustva do določenega objekta.
  • Refleksivna regulacija čustev za spodbujanje čustvene in intelektualne rasti oz. upravljanje s čustvi: Posameznik uspešno nadzoruje svoja razpoloženja in čustva. Da to lahko počne, mora biti odprt za lastna občutja, se jih zavedati, saj se le tako lahko o njih nekaj nauči, jih reflektira in v različnih situacijah ustrezno reagira (ohrani trezno glavo).

Zakaj je pomembno?

Psiholog Daniel Goleman, ki se že vrsto let ukvarja s čustveno inteligentnostjo, je dejal, da naj bi imeli v pravem pomenu dva uma, tistega, ki misli in tistega, ki čuti. Vsekakor se zdi, kot pravi Goleman, da se lahko osredotočimo bolj na eno ali drugo, vendar se je potrebno zavedati, da ni stroge ločenosti med umom oz. razumom in čustvi; čustva, mišljenje in učenje so povezani (Eric Jensen). Tako je povezan tudi stik med lastnimi čustvi in čustvi drugih. Kadar nisi v stiku s svojimi čustvi, jih težko prepoznaš pri drugih [7].

Za ljudi z visoko čustveno inteligentnostjo je značilno, da sami sebe dobro poznajo oz. imajo višjo stopnjo samozavedanja. Prav tako znajo boljše uravnavati impulze, neprijetna in moteča čustva, katerih rezultat je pogosto neželeno vedenje. Pri sebi znajo tudi aktivirati čustva, vezana na samozavest, entuziazem, želje, srečo in pričakovanja ter podobno. Takšni posamezniki bolje razumejo druge ljudi, kako pozitivno vplivati na njih, jih voditi čez spremembe in kako uspešno razrešiti konflikt. Torej se boljše povezujejo z drugimi oz. vzpostavljajo boljše odnose in gradijo raport (tj. ozračje zaupanja in harmonije med osebama) [5, 6]. Tako je tudi Daniel Goleman izpostavil sledeče konstrukte, ki se pozitivno povezujejo s čustveno inteligentnostjo: samozavedanje, samoregulacija, motivacija, empatija in socialne spretnosti [7].


Kako izboljšati?

Obstajajo številni načini in nasveti kako krepiti sposobnosti vezane na čustva [15, 16, 17]:

  • V svojem vsakdanu se večkrat vprašajmo: Kako se počutim? Poskušajmo razbrati in ločiti med vsemi čustvi, ki jih naenkrat nosimo v sebi.
  • Vsakemu čustvu lahko pripišemo intenzivnost. To storimo tako, da le-to ocenimo na lestvici od 1-100. Tako bomo lahko bolje prepoznali kakšno moč poseduje določeno čustvo in lažje primerjali situacije, ki v nas sprožijo določena čustva in intenzivnost slednjih.
  • Tako je dobro, da poznamo kako določene situacije vplivajo na nas in se naučimo predvideti kako bomo v takšnih trenutkih ravnali. Vprašamo se lahko kako se v tej situaciji počutimo in kdaj smo se še tako počutili. Vzroke za svoje občutke pa iščimo tako zunaj kot znotraj sebe.
  • Kadar nas preplavijo čustva, še posebej neprijetna, jih skušajmo sprejeti. Ne izogibajmo se situaciji, raje se vprašajmo: Zakaj se tako počutim? Kaj lahko storim, da bo bolje?
  • Pomembno je, da se naučimo uravnavati čustva. Pomembno je, da kadar nas določena stvar razburi, ne reagiramo prehitro ali sklepamo in zaključujemo brez premisleka. Na situacijo pogledamo iz različnih zornih kotov, na različne načine in bolj objektivno.
  • Ne razvrednotimo čustev oz. jih ne utišajmo v celoti, preden jih sploh lahko občutimo, zgolj uravnavajmo njihovo izražanje, kadar za situacijo niso primerna. Normalno je, da se počutimo boljše ali slabše, ti občutki nas spremljajo kot valovi. Pomembno je, da začutimo, smo prisotni in se svojih različnih čustvenih stanj zavedamo.
  • Kadar prejmemo kritiko, raje kot da napademo nazaj, počakajmo, kritiko sprejmimo in premislimo, preučimo njeno vrednost – poskušajmo najti kaj poučnega.
  • Kadar imamo težave pri prepoznavanju lastnih čustev, skušajmo najti čim več besed, s katerimi bi jih lahko opisali. Tako bomo bogatili svoj besedni zaklad, kadar pa je le-ta bogat, se lažje in boljše izražamo, postanemo boljši sogovorniki in sporočevalci – tudi sporočevalci svojih čustev.
  • Vsega tega pa bomo zmožni, kadar bomo prisotni ( mindfulness), kadar bomo spremljali kako se na naše vedenje in izražanje odzivajo drugi, kadar bomo aktivno poslušali, kadar, bomo spremljali lastna čustva in čustva drugih ter odprto in ustrezno sporočali kaj mislimo in čutimo. Torej čustvena inteligentnost ni le to, da znamo spremljati lastno notranje dogajanje, ampak da smo prisotni tudi na zunaj – v svetu, ki nas obdaja.
  • Tako so koristne tudi vaje empatije, kjer se osredotočamo na verbalne in neverbalne namige, ki dajejo bogat vpogled v čustva drugih. Vadimo osredotočenost na druge in tudi postavljanje na njihovo mesto, čeprav zgolj za trenutek. S tem vidimo, da ima vsak svoje težave.
  • Pomemben vidik pri spremljanju lastnih čustev pa je tudi ti. biblioterapija, kjer gre za prebiranje knjig z namenom osebnostne rasti in krepitev spretnosti (na dnu spletne strani se nahaja nekaj priporočil za nadaljnje branje). Samozavedanje in samoreflektiranje pa krepimo tudi s časom, ki ga namenimo zgolj sebi, z zapisovanjem lastnih občutij, sprehodi in telovadbo.



Viri in literatura

  1. Pogačnik, V. (1995). Pojmovanje inteligentnosti. Radovljica: Didakta.
  2. Salovey, P. in Mayer, J. D. (1990). Emotional intelligence. Imagination, Cognition and Personality, 9(3), 185−211. doi:10.2190/dugg-p24e-52wk-6cdg
  3. Mayer, J. D. in Salovey, P. (1997). What is emotional intelligence? V P. Salovey in D. Sluyter (ur.), Emotional development and emotional intelligence: Implications for educators (str. 3-31). New York: Basic Books.
  4. Avsec, A. in Pečjak, S. (2003). Emocionalna inteligentnost kot kognitivno-emocionalna sposobnost. Psihološka obzorja, 12(2), 35−48.
  5. Mulle, K. (2016). Emotional intelligence training. Alexandria, VA: ATD Press.
  6. Bagshaw, M. (2000). Emotional intelligence – training people to be affective so they can be effective. Industrial and Commercial Training, 32(2), 61−65. doi:10.1108/00197850010320699
  7. Goleman, D. (2010). Emotional Intelligence – Why It Can Matter More Than IQ. London: Bloomsbury.
  8. Sen, A. (n.d.). Maximize Potential – Use Emotional Intelligence
  9. Grandey, A. A. (2000). Emotional regulation in the workplace: A new way to conceptualize emotional labor. Journal of Occupational Health Psychology, 5(1), 95−110. doi:10.1037/1076-8998.5.1.95
  10. Glomb, T. M. in Tews, M. J. (2004). Emotional labor: A conceptualization and scale development. Journal of Vocational Behavior, 64(1), 1−23. doi:10.1016/s0001- 8791(03)00038-1
  11. Johnson, H. M. in Spector, P. E. (2007). Service with a smile: Do emotional intelligence, gender, and autonomy moderate the emotional labor process? Journal of Occupational Health Psychology, 12(4), 319−333. doi:10.1037/1076-8998.12.4.319
  12. Kim, Yoo, J. J., Lee, G. in Kim, J. (2012). Emotional intelligence and emotional labor acting strategies among frontline hotel employees. International Journal of Contemporary Hospitality Management, 24(7), 1029−1046. doi:10.1108/09596111211258900
  13. Mikolajczak, M., Roy, E., Luminet, O., Fillée, C. in de Timary, P. (2007). The moderating impact of emotional intelligence on the free cortisol responses to stress. Psychoneuroendocrinology, 32, 1000–1012.
  14. Carmeli, A. (2003). The relationship between emotional intelligence and work attitudes, behavior and outcomes: An examination among senior managers. Journal of Managerial Psychology, 18(8), 788−813. doi:10.1108/02683940310511881
  15. Reeves, A. (2005). Emotional intelligence: Recognizing and regulating emotions. Workplace health and safety, 53(4), 172–176. doi: 10.1177/216507990505300407
  16. Ciarrochi, J. in Mayer, J. D. (2013). Applying emotional intelligence: A practitioner’s guide. London: Psychology Press
  17. Rosenthal, N. E. (2012). 10 Ways to enhance your emotional intelligence. Pridobljeno 23. 4. 2019, s https://www.psychologytoday.com/intl/blog/your-mind-your-body/201201/10-ways-enhance-your-emotional-intelligence


Vsebine so del projekta Kreativni coaching in svetovanje za mlajše iskalce zaposlitve v podravski regiji, ki sta ga v sklopu programa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist za študijsko leto 2018/19 sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.