Uravnavanje stresa

Ali ste vedeli?

Ste vedeli, da 64% zaposlenih opisuje svoje delo kot stresno?
V Evropski uniji je stres na delovnem mestu druga najpomembnejša težava, povezana s službo.
Ste vedeli, da je 87% zaposlenih po svetu čustveno nepovezanih s svojim delovnim mestom in je zanje manj verjetno, da bodo produktivni?

Kaj je?

Stres je vpliv, ki smo mu podvrženi vsi. Je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje). Dejavniki, povezani z delom, delujejo na zaposlenega tako, da spremenijo oziroma porušijo posameznikovo psihično in fizično stanje, zato je porušeno tudi ustaljeno delo zaposlenega [4, 10, 11, 12].

Uravnavanje stresa pomeni proces kontroliranja posameznikove ravni stresa. Vključuje lahko dnevno meditacijo, prepoznavanje aktivnosti, ki nas pomirjajo ali kombinacijo drugih najrazličnejših tehnik. Uravnavanje stresa je pomembno, saj kronični stres lahko uniči naš imunski sistem in prispeva k številnim zdravstvenim problemom, kot so glavoboli, motnje spanja, povečanje telesne teže, depresija, tesnobnost, problemi s prebavo in celo srčni napad. Tako akutni kot kronični stres vplivata na spomin in koncentracijo, ki sta ključna pri stresu, ki je za nas pozitiven vsak dan [4, 10, 11, 12].

Poznamo dve vrsti reakcij na stres; borbo ali beg. Lahko se zgodita tudi hkrati. Stres nas napolni z energijo, navdušenostjo, tesnobo ali razdraženostjo. Stresne situacije se nam lahko dogajajo vsak dan ali pa se dolgotrajno ponavljajo, npr. ko imamo za opraviti delo do določenega časovnega roka, ko javno nastopamo, ko smo v konfliktu z drugimi … Pristopimo z mirnim, racionalnim, kontroliranim in socialno sprejemljivim pristopom [4, 10, 11, 12].

Zakaj je pomembno?

Obvladovanje stresa je za človekovo normalno življenje nujen pogoj. Počasnost, absentizem, zamujanje, zapuščanje delovnih mest, neučinkovitost, poklicno izgorevanje, nesreče na delovnem mestu so le nekatere izmed mnogih posledic stresa.

Uravnavanje s stresom je pomembno, saj vpliva na naše zdravje, odnose z drugimi ljudmi in na naše delo. Oseba, ki je kronično pod stresom, ni uspešna na svojem delovnem mestu. Stres na nas vpliva a delovnem mestu tako, da se pokažejo na posamezniku fizični simptomi, na primer glavobol. Oseba težko sprejema odločitve, delovnih dni in službe se boji ter se jim želi izogniti in zapustiti službo. Na delovnem mestu lahko ima spremembe razpoloženja, z delom odlaša in ni učinkovita.

Stres je potrebno znati uravnavati, saj lahko oseba, ki je pod stresom pregori in tako postane depresivna in čustveno uničena.

Pomen uravnavanja stresa za učinkovitost na delovnem mestu:

zaposleni so bolj motivirani,
dvig produktivnosti v okviru »zdravega« stresa,
zmanjšane so možnosti za konflikte – razumevanje,
omogočeno je vodenje ljudi, tudi v težkih situacijah,
izboljšan proces komunikacije,
delo poteka tekoče,
oseba je manj časa v bolniškem staležu, odsotna,
talenti posameznika pridejo v ospredje,
močna okrepitev kulture podjetja,
ohranjanje zaposlenih,
povečana samozavest,
ustvarjalnost,
uspešnost,
marljivost,
vedrost,
družabnost,
občutek zadovoljstva in sreče,
želja po novih izzivih, zanimivih nalogah,
umirjenost,
pripravljenost priskočiti na pomoč.

Znaki in simptomi osebe, ki stresa ne obvlada dobro:

pogosti glavoboli,
hladne ali potne roke in stopala,
pogosta težave z zgago, bolečino v trebuhu, slabost,
panični napadi,
povečan čas spanja ali nespečnost,
težave s koncentracijo,
umik iz družbe ali izolacija,
nenehna utrujenost,
razdražljivost in napadi jeze,
prekomerno povečanje ali zmanjšanje telesne teže,
nenehni občutki preobremenjenosti.

Kako izboljšati?

Prvi korak k uravnavanju stresa je to, da se zavedamo in razumemo od kod izvirajo naši občutki. Lahko uvedemo dnevnik stresa in z njim lažje prepoznamo vzroke kratkotrajnega ali pogostega stresa v življenju. Ko si razporejamo in zapisujemo dogodke, moramo razmišljati zakaj nam to povzroča stres. Uporabimo lahko tudi pripravljene lestvice, ki nam omogočajo prepoznati posamezne dogodke, ki bi lahko povzročili dolgoročni stres [4, 5, 9].

Stresorje razvrstimo po njihovem vplivu in tako ugotovimo, kateri od njih najbolj načenja naše zdravje in dobro počutje ter kateri od njih bolj vpliva na naše delo in produktivnost [4, 5, 9].

Nekaj pristopov, ki pripomorejo k uravnavanju stresa [4, 5, 9]:

Akcijski pristop

Pristop temelji na tem, da vzamemo stvari v svoje roke in se odločimo spremeniti stresne situacije. Pri tem pristopu igra pomembno vlogo upravljanje s časom, ki ga imamo na voljo. Prenatrpan urnik nam lahko povzroča velik stres. Čas moramo znati razporediti ustrezno in po naših zmožnostih. Tudi drugi ljudje so lahko vir stresa. Razporediti moramo prioritete in znati reči ne, a hkrati biti spoštljivi. Delovno okolje je prav tako lahko vir stresa, saj so tam razmere lahko neprijetne, razdražljive, nadležne, neudobne …

Čustveni pristop

Temelji na tem, kako človek zazna posamezno situacijo. Veliko stresa sebi in ostalim okoli sebe povzročijo ljudje, ki negativno razmišljajo. Obstajajo metode, ki nam pomagajo, da preusmerimo misli o stresnih situacijah in jih spremenimo (tehnika ABC, kviz pozitivnega razmišljanja …). Nekateri ljudje občutijo stres, ker so neprilagodljivi in perfekcionisti in želijo izpolniti svoje naloge do potankosti. Do takrat jih ne opustijo. Drugi ljudje občutijo stres, ker jih je strah neuspeha ali uspeha.

Pristop sprejetja

Pristop, ki temelji na sprejetju obravnavamo, kadar so dane situacije take, da jih ne moremo spremeniti, in kadar so situacije resnično slabe. Nekaj nasvetov, kako zgraditi pregrade proti stresu:

meditacija in psihična relaksacija, da se pomirimo,
oprimo se na svojo socialno, podporno mrežo prijateljev, družine, znancev, sodelavcev, strokovnjakov (družinski zdravnik, psihoterapevt),
bodimo fizično aktivni (telovadba), privoščimo zadostno količino spanca in naučimo se kako najbolje izkoristiti prosti čas in aktivnosti v njem, da bomo lahko okrevali in se oddaljili od stresnih situacij,
naučimo se, kako se spopadati s spremembami in zgradimo trdoživost, prožnost, da bomo lahko prešli čez neuspeh.

Dvanajst nasvetov za preprečevanje stresa v delovnem okolju [3]:

Pokažite svoja čustva in ne zatirajte svojih občutkov.
Vzemite si čas za družabno življenje. Ne odpovejte se konjičkom in prostemu času.
Ne odlašajte. Naloge, ki jih morate opraviti, opravite takoj.
Prerazporedite dolžnosti. Ne mislite, da morate vse opraviti takoj.
Naučite se reči NE. Ni potrebno, da prevzamete vsako delo, ki vam ga naložijo.
Privoščite si redne odmore za kavo, kosilo, klepet…
Ne delajte nadur.
Ne postanite zasvojeni. Vzdržite se zasvojenosti od alkohola, cigaret in hrane.
Služba in dom naj bosta ločena. Službenega dela ne jemljite domov.
Ne bodite perfekcionist. Tudi 80 odstotni rezultat je dober rezultat.
Prosite za pomoč. Če imate probleme, jih zaupajte kolegom.
Ne pozabite, da je služba le služba.

Poglobite znanje

Dernovšek, M., Sedlar Kobe, N., Tančič Grum, A. (2017). Spoprijemanje s stresom.
Carr, D. (2014). Worried sick: How stress hurts us and how to bounce back. New Brunswick, New Jersey: Rutgers University press.
Levovnik, D. (2014). Stres na delovnem mestu. Ljubljana: Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ.
Megla, M. (2018). Stres, kuga sodobnega časa. Ljubljana: Chiara.
Elkin, A. (2014). Obvladovanje stresa za telebane. Ljubljana: Založba Pasadena.
Zaloker, U. (2019). Stres – zakaj se nam zgodi in kako ga lahko rešimo?
Brečko, D. (2019). Dvajset načinov, kako obvladati stres na delovnem mestu (1. del).